Izdelki za avtoprevoznike

stage_goods_TT

Pnevmatike za tovornjake - prevoz blaga

Nategni, zareži, udari: neizprosna testiranja gume

V pnevmatiki za tovornjake je uporabljenih do 15 različnih vrst gumenih zmesi. Pri Continentalu natančno preizkusijo primernost gumenih zmesi za različne komponente posameznih modelov pnevmatik. Pri testih, v katere vlagajo obilo izkušenj ter truda, uporabljajo zelo raznolike metode.

Po vseh kotih kleti se razlega klik-klak. Sliši se kot stotine šivalnih strojev, ki šivajo brez postanka. Nešteto batov z nameščenimi črnimi trakovi se v steklenih ohišjih bliskovito premika naprej in nazaj. Tu preizkušajo vzorce gumenih zmesi. Ukrivljajo jih stokrat na minuto in dvamilijonkrat na teden. Continentalovi preizkuševalci materialov opazujejo nastajanje razpok, ki so znak utrujenosti materiala.  "Eden od testnih vzorcev za tekalno plast ima rekord," pove Ronald Wildt z nasmeškom. Gumeni trak je naredil več kot 90 milijonov obratov in test je trajal skoraj dve leti. Na cesti bi se pnevmatika morala kotaliti v nedogled in še vedno ne bi dobili primerljivega rezultata. Samo v testnem laboratoriju lahko za vse uporabljamo enake pogoje.

article_66w_image1

Ronald Wildt je sedem let delal na področju fizikalnih testiranj materialov, ki poteka v Continentalovem oddelku za raziskave in razvoj v Stöcknu, okrožju Hannovra. Petinštiridesetletnik ponosno pokaže ogromen "vozni park", ki ga s svojimi 40 sodelavci uporablja za na tisoče testiranj in analiz materialov, ki jih opravijo vsako leto. Nešteto stiskalnic, strojev za štancanje in vlačilcev je porazdeljenih po več prostorih. Ena od naprav zabada iglo v okrogel kos gume in meri trdoto, druga pa razteguje gumast obroč in testira njegovo raztegljivost. Tretja naprava preverja odbojno elastičnost: ta je pomembna za kotalni upor, ki je pri pnevmatikah za tovornjake odločilni dejavnik za porabo goriva. Tu so še visokotehnološke naprave, kot je "letalonosilka," kot jo spoštljivo kličejo zaposleni. Ta naprava istočasno in povsem samodejno opravlja sto različnih testov odbojne elastičnosti in trdote. Potem so tu še "ferrariji": osem testnih sistemov, vsak vreden četrt milijona evrov, ki z robotskimi rokami na vse načine deformirajo gumo. In na koncu še "lamborghini": ogromen linearni tester trenja za velike hitrosti, ki simulira oprijem na različnih površinah pri veliki hitrosti – Continental v hladilnici proizvaja lasten sneg in led.

New content item

"Guma ima spomin"

Vse podatke, ki so izmerjeni do delčka milimetra in sekunde natančno, neposredno prejema računalnik in jih pošilja razvijalcem materialov. Slednji pri Continentalu pripravljajo recepture za gumene zmesi. "Za vsako gumeno zmes potrebujemo od 15 do 20 testov, odvisno od tega, za katero komponento je material predviden," pove Fred Waldner. Ima doktorat iz kemije in v raziskavah in razvoju pri Continentalu dela že dvanajst let. Fizikalna testiranja materialov vodi od leta 2009. Samo poberete izrabljene pnevmatike z ulic in pogledate, kako bi lahko izboljšali materiale? "To je 21. stoletje," se zasmeji izza svojih prepoznavnih očal.

Danes je cilj poiskati popolno gumeno zmes, preden sploh postane pnevmatika. Testiranja postajajo čedalje bolj sofisticirana in poglobljena. "V zadnjih letih se je število dinamičnih testov z visokofrekvenčnimi deformacijami osemkrat povečalo in število trgalnih testov petkrat," pove Fred Waldner. Da bi postal razvoj še hitrejši, za testiranje materialov potrebujemo veliko strojev in učinkovitih procesov.

Ekipa Freda Waldnerja na leto obdela okrog 12.000 receptur in od tega jih približno 25 konča v pnevmatikah. Gumene zmesi stalno izboljšujemo in izpopolnjujemo v številnih ciklusih izboljšav. "Guma ima spomin," pojasni. "Za razliko od jekla je guma vedno drugačna; odvisno od tega, kaj se je z njo dogajalo do nekega trenutka."
Testni vzorec mora biti v tako brezhibnem stanju, kot bi pravkar prišel s proizvodnega traku. Zato preizkuševalci materialov tudi testne vzorce sami pripravljajo v svojem laboratoriju.

New content item (1)

V pekarni gume

Fred Waldner se v športnih čevljih z lahkotnim korakom odpravi v "pekarno". Tu je toplo, vendar se po prostoru namesto vonja po piškotih širi vonj po gumi in vsi zaposleni namesto kuharskih kap nosijo črne Contijeve polo majice. Eden od zaposlenih je Alberto Sabor, ki je s svojimi 22 leti dela za podjetje pri Continentalu že prava legenda. Štiridesetletnik skrbno tehta sestavine – naravni kavčuk, polnilo, mehčalo, žveplo, olje – točno po recepturi. Natančnost je ključna. Vse skupaj nato v predpisanem vrstnem redu strese v mešalnik in nato na računalniku izbere ustrezno temperaturo in čas mešanja. Oblikuje se mehka masa, ki jo Alberto strese na pult.  Z mirno roko jo oblikuje v kroge in pravokotnike, ki jih nato vulkanizira v stiskalnici oziroma "pečici".