Izdelki za avtomobile / dostavna vozila / vozila 4x4

Tour de France

Tour de France

Najvišja kakovost za kolesa ‒ ravno tako kot za avtomobile

Continental ima več kot 100 let izkušenj v razvoju in proizvodnji pnevmatik za kolesa. Zato dovolite, da vam predstavimo pomembne pojme v sodobni tehnologiji pnevmatik, kot so tlak polnilnega zraka, tipi, akvaplaning in različne zgradbe pnevmatik. Kmalu boste obvladali osnove. Tako kot mi!



New content item

Tipi pnevmatik

Niso vse pnevmatike enake; naj bodo avtomobilske ali kolesarske, pnevmatik je več vrst in so namenjene različnim kategorijam vozil.

Pnevmatike za dirkalna kolesa so zasnovane za asfaltno podlago. Zato so ozke in lahke, z minimalno tekalno plastjo za manjši upor. Pnevmatike za gorska kolesa se lahko spopadejo s kamnitim, grobim terenom in imajo bolj agresiven profil za neravne podlage. Kolesarske pnevmatike za ciklokros so zasnovane za kolesarjenje po asfaltu, pesku, zemlji, blatu in občasno celo po stopnicah. Pnevmatike za mestna in treking kolesa, kjer je ritem vožnje bolj sproščen, pa imajo enostaven profil za asfalt in tu pa tam kakšno makadamsko pot.

V avtomobilskem svetu proizvajalci načrtujejo pnevmatike z različnimi lastnostmi za avtomobile, športna terenska vozila in dostavna vozila. Pnevmatike za dostavna vozila, na primer, morajo biti trpežnejše in morajo prenašati težjo obremenitev od povprečne avtomobilske pnevmatike. Pnevmatike za športna terenska vozila in pristna terenska vozila pa imajo posebne zahteve, kot sta vožnja po vseh vrstah podlage in štirikolesni pogon.

New content item

Akvaplaning

Akvaplaning se pojavi, ko se med pnevmatiko avtomobila in površino ceste oblikuje sloj vode. Pnevmatike se ne morejo pravilno oprijeti ceste, izguba oprijema pa pomeni, da voznik izgubi nadzor in z vozilom ne more krmiliti, zavirati ali pospeševati.

Največja verjetnost za pojav akvaplaninga je ob močnem deževju, ko se voda zadržuje na vozišču. Toda težavo lahko dodatno poslabšata še stanje pnevmatik na avtomobilu in njegova hitrost vožnje. Zato je pomembno naslednje:

  • avtomobilske pnevmatike naj bodo napolnjene do ustreznega tlaka polnilnega zraka;
  • nadzorujte globino profila, da ne pade pod zakonsko predpisano najnižjo vrednost 1,6 mm;
  • v mokrih razmerah zmanjšajte hitrost.

Kolesa niso podvržena akvaplaningu. Stična površina avtomobilskih pnevmatik s cesto je pravokotne oblike in pnevmatika ob stiku s cesto tvori raven sprednji rob, da med kotaljenjem lažje ujame vodo pod seboj ‒ stična površina kolesarskih pnevmatik pa je zaobljena, tako da učinkoviteje odrivajo vodo vstran. To pa zato, ker so zasnovane za nagibanje v ovinkih.

Še ena bistvena razlika je, da so kolesarske pnevmatike ožje in imajo relativno visok tlak polnilnega zraka. To pomeni, da je manj vode v stiku s sprednjim robom pnevmatike, visok tlak polnilnega zraka pa je učinkovitejši pri odrivanju vode izpod pnevmatike. Za primerjavo, avtomobilske pnevmatike so široke in imajo nižji tlak polnilnega zraka. Zaradi tega je pri njih umikanje vode od sredine navzven lahko oteženo.

Nazadnje je tu še vprašanje hitrosti. Avtomobil vozi veliko hitreje. Odvisno od globine vode hitrost dopušča manj časa, da se voda razprši. Malo verjetno je, da bi se s kolesom kdajkoli peljali dovolj hitro, da bi nastal akvaplaning, ne glede na to, kako vneto boste vrteli pedale.

New content item

Zgradba pnevmatik

Dandanes ima večina avtomobilskih pnevmatik radialno zgradbo. V nasprotju z njimi se za kolesa še vedno uporabljajo diagonalne pnevmatike. V čem je razlika?

Pri radialni zgradbi pnevmatik lahko bočnice in tekalna plast delujejo kot dva neodvisna dela pnevmatike. Take pnevmatike so lažje in zaradi manjšega kotalnega upora nudijo boljši izkoristek goriva, imajo pa tudi prožnejše bočnice.

Diagonalna pnevmatika je izdelana iz več gumenih pasov, ki se med seboj prekrivajo, tekalna plast in bočnice pa so medsebojno odvisni. Tako prekrivajoči se pasovi tvorijo debel sloj, ki je manj prožen. V kombinaciji z zračnico je pri diagonalnih pnevmatikah togost bočnic ključna za odpornost proti tako imenovanemu snake-bite predrtju, ko zračnico stisne med oviro in obroč kolesa, in za splošne zmogljivosti.

New content item

Tlak v pnevmatikah

Masa

Optimalen tlak polnilnega zraka je odvisen od velikosti pnevmatike in mase, ki jo mora nositi. Tlak v pnevmatikah se meri v funtih na kvadratni palec ali s kratico PSI. Pravilen tlak polnilnega zraka je pomemben za dober oprijem cestišča in energijsko učinkovitost. Pri določanju ustreznega tlaka polnilnega zraka vedno upoštevajte navodila proizvajalca.

Temperatura

Temperatura zelo vpliva na tlak v pnevmatikah. Zvišanje temperature povzroči širjenje zraka v pnevmatikah, kar lahko privede do previsokega tlaka, če so bile pnevmatike že prej povsem polne. Hladne temperature povzročijo krčenje zraka v notranjosti pnevmatik, zato imajo pnevmatike, ki so bile prvotno napolnjene do ustreznega tlaka, v hladnem vremenu nižji tlak.

Nadmorska višina

Spremembe nadmorske višine vplivajo na tlak v pnevmatikah, ker se spremeni zračni tlak v okolici. Raven tlaka v pnevmatiki nastane zaradi razmerja med zrakom v pnevmatiki in zrakom v okolici. Zrak pri vzpenjanju na večjo nadmorsko višino povzroča manj upora, kar bo povzročilo višji tlak v notranjosti pnevmatike.